Zjutraj smo se odpravili proti Vatikanu, majhni papeški državici. Naši fotoaparati so bili v pripravljenosti, saj smo želeli ujeti vsako malenkost. Hitro smo se postavili v vrsto pred senzornimi napravami, kjer so nas pregledali in nam odobrili vstop v baziliko sv. Petra. Pot na vrh kupole je bila dolga in naporna, a poplačana s čudovitim razgledom na trg sv. Petra. Ustvarila se je prava vrsta za fotografiranje čudovitega razgleda. V nadaljevanju dneva smo se peš odpravili proti Panteonu, ki stoji v srcu rimskega mestnega vrveža. Lasti si mnogo superlativov: najbolje ohranjena antična zgradba v Rimu, vzorčen primer vseh kasnejših kupol in zgradba z največjo kupolo v zgodovini arhitekture. Proti večeru smo se odpravili proti fontani di Trevi, znani iz številnih filmov. Legenda pravi, da kdor pije iz te fontane ali vrže vanjo novec, se bo po izročilu vrnil v Rim. Kdor vrže dva, bo našel novo ljubezen, kdor vrže tri, se bo poročil ali ločil. Tudi sama sem v fontano vrgla nekaj kovancev, točno število naj ostane skrivnost. Za konec smo se zbrali na Španskih stopnicah za skupno fotografiranje. Polni vtisov smo se odpravili proti hotelu in začeli sanjati o novih izkušnjah in spoznanjih, ki smo jih doživeli in ki so naš še čakala. Naslednji dan smo se na vse zgodaj odpravili proti katakombam svetega Kalista. Kasneje smo prišli do Ust resnice, v katere le najbolj pogumni položijo dlan in preverijo, ali usta res govorijo resnico. Škofijci smo dokazali, da smo iskreni in pogumni, saj smo vsi obdržali svoje roke in se v popolni postavi odpravili proti Koloseju. Tu so, da bi zadostili ljudstvu, ki si je želelo PANEM ET CIRCENSES (kruha in iger), prirejali gladiatorske boje. Pogled na to veličastno zgradbo nas je pustil brez besed. In če samo pomislimo, da je bil Kolosej nekoč obdan še z marmornatimi ploščami! Pred Kolosejem stoji tudi znameniti Konstantinov slavolok, cesarju na čast. Kasneje smo se odpravili še proti Palatinu, griču, kjer je bil leta 753 pred našim štetjem ustanovljen Rim. Zadnji dan smo obiskali še Lateransko baziliko, v kateri je uradni sedež papežev in v kateri je je bila podpisana Lateranska pogodba, ki določa mejo med Vatikanom in Italijo. V baziliki se je naša, prva skupina Škofijcev, srečala z drugo skupino Škofijcev, ki so jih vsi izzivi in nove izkušnje še čakali. Skupaj smo imeli sveto mašo. Po tem svečanem dogodku pa smo se odpravili na dolgo pot proti Sloveniji.
Izlet nam bo ostal v čudovitem spominu, videli smo najpomembnejše delce antične zgodovine Evrope in prepričana sem, da se bomo mnogi še velikokrat vračali v večno mesto.
Hojka Sukič, dijakinja Škofijske gimnazije AMS
