KDAJ SEM POSTALA ROMAR?

Vsakič, ko se vračamo z romarske poti, razmišljam, kdaj človek postane romar in kdaj sem tudi sama postala romarka? Je bilo to v trenutku, ko sem se odločila, da se bom prvič pridružila romanju v Lurd, Santiago de Compostella in Fatimo? Ali na naslednjih romanjih v Normandijo, na Irsko, Sicilijo in Švico? Ali se je zgodilo med prvo molitvijo v skupini ali ko sem na romanju prvič prebrala prošnje in berilo?
In zakaj občutim razliko, ko sem na romanju ali ko sem na drugih potovanjih? Saj vsakič odkrivamo nove kraje in nove običaje, ljudi, kulture, …
Romanja so popotovanja posebne vrste. Dotaknejo se duše. Na romanjih stkemo med seboj nevidne niti, zaradi katerih se drug drugemu posebej odpremo, se izpovemo, si zaupamo, se veselimo, smejimo, razmišljamo, spominjamo. Romanja nas notranje bogatijo. Zato vsakič, ko zaključujemo romarsko pot, snujemo načrte za naslednjo. Tako je že vrsto let, vse od prvega romanja z agencijo Aritours in župnijo Braslovče. Kljub temu, da vsako leto obiščem romarske kraje v Sloveniji, se neizmerno veselim poti, ki jih organizirajo v Aritoursu. Romarske poti so skrbno načrtovane, celotna ekipa Aritoursa si vedno prizadeva, da prisluhne in uresniči čim več naših želja. Strokovno vodenje je v rokah široko razgledanih in prijaznih vodičev, ki so kot član družine, vključno s šoferji, ki prav tako pripomorejo k brezhibni izvedbi. Za našo posebno povezanost pa vsakič poskrbi duhovni vodja naših romanj, gospod Gosak, ki svoji sproščenost in mirnost prenaša na vse nas, da smo zares kot ena družina. Zato je vsako naše romanje kot novo snidenje starih prijateljev. Naša romanja so spomini, misli, molitve, prošnje, priporočila …
Romana Marovt, Braslovče