VIPAVSKA, SOŠKA DOLINA in GORIŠKA BRDA

Po Evropi

VIPAVSKA, SOŠKA DOLINA in GORIŠKA BRDA

 

3 dni

VIPAVSKA, SOŠKA DOLINA in GORIŠKA BRDA
VIPAVSKA, SOŠKA DOLINA in GORIŠKA BRDA
VIPAVSKA, SOŠKA DOLINA in GORIŠKA BRDA
VIPAVSKA, SOŠKA DOLINA in GORIŠKA BRDA
VIPAVSKA, SOŠKA DOLINA in GORIŠKA BRDA
VIPAVSKA, SOŠKA DOLINA in GORIŠKA BRDA
 

SLOVENIJA, moja dežela

Prevoz

avtobus

Cene in termini:

Termin:
Št. oseb
Cena
Sklic

03.08.2020 - 05.08.2020 

40 oseb

179,00 €

2065

Cena vključuje:

ZA PRIJAVO DO 31. JULIJA VAM PODARIMO 30 EUR

za večdnevno romanje po vaši izbiri v letu 2021!

 

V ceno je vključeno: avtobusni prevoz po programu, cestnine, parkirnine in predornine, 2 nočitvi z zajtrkom v hotelu 3* (dvoposteljne sobe, TWC), vsi zunanji ogledi po programu, vstopnina v kapucinski samostan in Mirenski grad, vstopnina na kulturni dogodek v Pevačini, dve večerji, vstopnina v Kobariški in sirarski muzej, vstopnina v Briško hišo z muzejsko zbirko, Tolminska korita, degustacija vin in obisk čebelarja, duhovno in strokovno vodstvo, organizacija in izvedba romanja, nezgodno zavarovanje in DDV.

Možna doplačila:enoposteljna soba 40 EUR.

Odstopnina:13EUR  (v primeru dokumentirane višje sile).

Prijavnina: 15 EUR na prijavnico, ne glede na število oseb.

Način plačila: 50EUR ob prijavi, možnost odplačevanja na obroke brez obresti.

Splošni pogoji so sestavni del programa in so objavljeni na spletni strani www.aritours.si

 

Dovoljujemo si možnost manjših sprememb programa, vendar ne v škodo njegove vsebine. Pridržujemo si pravico do zvišanja cene, če pride do spremembe v cenah prevozov ali hotelsko gostinskih storitev ali romanje odpovedati v primeru višje sile ali premajhnega števila prijavljenih.

CENA:  179EUR (40 oseb),  199EUR (30 oseb) ter koriščenje turističnega bona v vrednosti 80EUR (na osebo v dvoposteljni sobi)         

REDNA CENA: 259 EUR (40 oseb),  279 EUR (30 oseb)

Program potovanja:

1. dan:           Vipava – Vrhpolje – Vipavski Križ – Prvačina – Mirenski grad

V jutranjih urah odhod avtobusa iz dogovorjenih krajev ter vožnja v Vipavsko dolino, enega najpomembnejših prehodov iz srednje Evrope na Apeninski polotok. Rodovitna polja, vinogradi, sadovnjaki, prijetna klima se v preteklosti vabili ljudi da so se tukaj naseljevali. Tu se je pisala zgodovina rimskega imperija pa tudi mnoge strani zgodovine slovenskega naroda. Prvi postanek naredimo v VIPAVI majhnem mestecu ob vznožju Nanosa z bogato zgodovinsko preteklostjo. Med sprehodom si ogledamo izvire Vipave, reke ki slovi kot edina v Evropi po svojem deltastem izviru, razkošni Lanthierijev baročni,dvorec, župnijsko cerkev sv. Štefana ki jo krasijo freske slikarja F. Jelovška, stavbo malega semenišča in škofijske gimnazije, vzamemo pa si tudi čas za jutranjo kavico. V bližnji vinogradniški vasici VRHPOLJE nas v župnijski cerkvi sv. Primoža in Felicijana navduši veličastna stvaritev slovenskega umetnika p. Marka Ivana Rupnika. Za mozaik v vrhpoljski cerkvi je pri upodobitvi uporabljal veliko zlate barve ter zanj značilne figure, s katerimi se naslanja na umetnost prvega tisočletja: „Ko je bila vera še čista,“ kot se je izrazil mojster mozaika sam. Po ogledu pot nadaljujemo mimo slikovitega dvorca Zemono na griču sredi vinogradov. Od tod je lep pogled na ravnico, kjer je leta 394 potekala zgodovinska bitka med cesarjem Teodozijem in Evzebijem. Poraz poganske vojske je v veliki meri krojila tudi orkanska vipavska burja. Bližnji VIPAVSKI KRIŽ, starodavna obzidana vasica s svojo značilno veduto pritegne pozornost že od daleč, je eden najlepših zgodovinskih kulturnih spomenikov v Sloveniji. V nekoč zelo pomembnem mestecu, ki je bilo kar nekaj stoletij središče doline deluje kapucinski samostan, kjer je živel in ustvarjal tudi slovenski pridigar Janez Svetokriški. Ogled bogate samostanske knjižnice, ki šteje približno petindvajset tisoč tisoč knjig, med katerimi jih je bilo okoli dva tisoč natisnjenih med leti 1510 in 1800. Najdragocenejši je rokopisni kodeks - molitvenik iz 15. stol. Pot nas pelje naprej v PRVAČINO, kraj s prav posebno zgodbo o aleksandrinkah, ki imajo svoj muzej v t.i. Hiši na placu. Aleksandrinke so poimenovali žene in dekleta z Goriške, ki so odhajale iskat delo v Egipt, največkrat v Aleksandrijo in so svojim zaslužkom reševale zadolžene domačije pred propadom. V Egiptu so služile kot varuške, dojilje, guvernante, kuharice, šivilje, sobarice, spremljevalke,... Da aleksandrinke ne bodo pozabljene skrbi Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Prvačina. Z dramskimi vložki in nastopom v starih oblekah nam slikovito predstavijo njihove zgodbe. Zadnji postanek naredimo na vzpetini nad Mirnom, ki se po nekdanjem gradu imenuje MIRENSKI GRAD in kjer stoji znamenita romarska cerkev Žalostne Matere Božje. Prvo tukajšnjo cerkev, ki je bila nekdaj znana pod imenom Naša Gospa pod Krasom, pisni viri prvič omenjajo že ob koncu 14. stol., a je bila kasneje večkrat uničena in ponovno pozidana. Med zadnjo obnovo, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, so cerkev obogatile brezčasne mojstrovine Toneta Kralja: glavni oltar s kipom Žalostne Matere Božje in številne stenske poslikave. Po njegovih načrtih je kasneje domači vsestranski umetnik Oskar Kogoj iz barvnega stekla izdelal podobo Žalostne Matere božje, ki krasi pročelje cerkve. Mirenski grad v zavetju kraške planote ki slovi tudi po lepi naravi ter ponuja čudovit razgled, je danes predvsem duhovno središče, kjer delujejo lazaristi, usmiljenke, Center za družine in Društvo prostovoljcev VZD. S svojim delom želijo biti blizu ljudem in ustvarjati prostor sprejetosti za vsakogar, ki jih obišče. Po maši nam v romarskem domu pripravijo še večerjo. Vožnja do hotela in nočitev.

2. dan:           Kobarid – Tolmin – Most na Soči 

Po zajtrku vožnja po slikoviti soški dolini mimo Kanala ob Soči v KOBARID. V Mešerovi hiši, ki nosi na portalu letnico 1739 se nahaja kobariški muzej, ki nas opomni na grozote 1. svetovne vojne in Soške fronte. Enkratni prikazi bojevanja in življenja med vojno, eksponati, bogato fotografsko gradivo in multivizijska projekcija pripovedujejo tankočutno zgodbo težkih in krvavih dni ob reki Soči, ki sta se jih spominjala tudi slavni osebnosti Ernest Hemingway in Erwin Rommel. Povzpnemo se na grič Gradič, kjer se nahaja poleg Antonove cerkve monumentalna kostnica 7014 italijanskih vojakov. V dolini Soče je doma tudi tisočletna tradicija sirarstva in planinskega pašništva, prve pisne omembe pašnih planin v dolini Soče tako segajo že v 12. in 13. stol. Odličnost lokalnega sira preverimo v sirarskem muzeju Mlekarne Planika (Od planine do Planike). Dediščina planin in planinskega pašništva je predstavljena z etnološkimi eksponati, dokumentarnim filmom in rekonstrukcijo planinskega stanu z vso pripadajočo opremo za predelavo mleka. Degustacija ter možnost nakupa izvrstnega sira in že smo na poti v TOLMIN, mesto na pomolu med Sočo in Tolminko. Sedanja župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja je bila zgrajena leta 1680 na mestu stare gotske romarske cerkve Marije na Ilovici iz 15. stol. Po maši nas domači župnik seznani z zgodovino te starodavne božje poti ter nam predstavi bogato opremo v današnji cerkvi: glavni marmornati oltar s tabernakljem Robbove šole in lesenim kipom Marije z Detetom iz delavnice Domenica da Tolmezzo, slika zaroke sv. Katarine Aleksandrijske, iz prve polovice 16. stol, freske iz 17. stol., stenske poslikave,  križev pot akad. slikarja Tomaža Perka in vitraži akad. slikarja Staneta Kregarja, …. Prosto za kavico, nato pa se podamo v Tolminska korita, ki jih je bistra reka skozi tisočletja kot potrpežljivi umetnik dolbla v apnenčaste skale. So pravi biser med slovenskimi naravnimi lepotami in ležijo ob sotočju Tolminke in Zadlaščice ter so najlepša vstopna točka v Triglavski narodni park. Divji reki, Medvedova glava, Dantejeva jama, Hudičev most, … so le delček tega kar nas bo še kako navdušilo. V MOSTU NA SOČI znanem po čudovitem jezeru so ob bregovih v idilični naravi urejene sprehajalne poti. Enkratna priložnost, da se med sprehodom naužijemo edinstvene smaragdne barve skrivnostne Soče, ki je v tem delu še posebej izrazita. Med potjo nazaj v hotel se ustavimo v dobrem gostišču na večerji. Nočitev.

3. dan:           Goriška Brda – Kostanjevica pri NG – Šempas

Po zajtrku se odpeljemo v slikovita GORIŠKA BRDA, pokrajino med dolino Soče in državno mejo z Italijo. Med terasasto urejenimi vinogradi in številnimi sadovnjaki nas pot najprej pripelje do 23 m visokega razglednega stolpa GONJAČE. Z vrha se nam najlepše razkrije slikovitost pokrajine Goriških Brd, pogled pa seže vse do Julijskih in Karnijskih Alp, Dolomitov, Furlanije, Tržaškega zaliva, Krasa,… Do bližnje srednjeveške vasice ŠMARTNO se lahko podamo tudi na 20 minutni sprehod ob nasadih trte in češenj. Kraj leži na griču, obdan z obzidjem in obrambnimi stolpi in sodi med najlepše ohranjene vasi na Primorskem. Skozi srednjeveški labirint uličic se sprehodimo do Briške hiše z muzejsko zbirko, slikarske hiše, vse do mogočne baročne cerkve svetega Martina, po kateri je vas Šmartno dobila ime. Svetišče je obogatil z lepimi freskami naš znani umetnik Tone Kralj. Prosto za kavico. Ljubezen do vina, tradicijo in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, spoznamo v eni večjih družinskih vinskih kleti ter doživetje Goriških Brd zaključimo ob degustaciji odličnih vin. Spustimo se nazaj v dolino, v Novo Gorico in na KOSTANJEVICI ali na Kapeli, kot tudi pravijo domačini griču nad mestom, obiščemo staro božjepotno svetišče s samostanom s pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti. Frančiškanski samostan slovi po grobnici Burbonov, v kateri je pokopan zadnji francoski kralj skupaj s člani svoje rodbine. V samostanu nas navduši Škrabčeva knjižnica, ki hrani dragoceno zbirko zelo starih knjig. V notranjosti cerkve spoznamo bogato sakralno dediščino s štukaturami iz 17. stol., ki veljajo za najlepše v Sloveniji in največje na Primorskem. Še posebej zanimiva je na kamen naslikana oltarna podoba Marije pod kostanjevim drevesom. Maša. Iz ploščadi pred cerkvijo se nam ponudi čudovit pogled na Staro Gorico z goriškim gradom, na Novo Gorico z okolico, iz daljave pa nas pozdravlja slavna romarska bazilika na Sveti gori. Sprehodimo se tudi po parku, kjer lahko občudujemo eno največjih zbirk vrtnic iz skupine burbonk na svetu. Vrtnica je tudi simbol Nove Gorice. Slovenci smo tudi nadpovprečno »čebelarski« narod, saj imamo kar štiri čebelarje na tisoč prebivalcev. Da so tudi v tem delu domovine odlični čebelarji se prepričamo v ŠEMPASU. Obiščemo čebelarstvo z muzejem maket slovenskih čebelnjakov in fotografsko galerijo na temo čebel in čebelarstva. Ogled ter degustacija medenih izdelkov in naše popotovanje je pri koncu. Vrnitev v kraje odhoda.